Delo se nadaljuje. Tokrat najamemo 25 metersko jadrnico- Dariabar. In jo mahnemo na odprto morje.
Dariabar.
Zapuščamo Honolulu.
Ocean je nemiren. Valovi prihajajo iz vseh strani- 3-metersko počasno valovanje, poleg tega še 2-meterski valovi, ki jih ustvarja veter- iz popolnoma druge smeri. Jadrnica skače in se kotali sem in tja po valovih. Pina ima morsko bolezen. Nobena tableta ne pomaga. Pet dni na odprtem oceanu. Pet dni brez hrane. Edino kar gre v želodec je voda. Ne morem pobegniti. Morje besni okoli nas. Drugi delajo. Jaz se trudim preživeti. Večino časa spim. Ko sem budna premišljujem, če ne bi bilo lažje umreti.
In potem se vse nenadoma konča. Po petih dneh se vrnemo v bližino otoka, na zavetrno stran. Morje se umiri in končno lahko zadiham. Hrana ni še nikoli bolje teknila 
Pred drugim odhodom na odprto morje se založim s posebnimi obliži, ki delujejo proti morski bolezni. Narejeni so iz belladone- super strupene rastline- karkoli pač pomaga- tokrat sem preveč obupana, da bi me taka strupena malenkost motila… Štirje obliži- 12 dni delovanja- 300 dolarjev- eni pač znajo zaslužiti!
Del naše prtljage.
Transfer na jadrnico.
Apmak vse se splača- neverjetno, kaj lahko malce strupa v krvi naredi za morsko bolezen! Morje še vedno besni okoli nas, jaz pa lahko nemoteno delam. Potopim se v svet zvoka- prisluhnem oddaljeni pesmi kitov grbavcev, žvižgom in eholokacijskim klikom delfinov, klikom kitov glavačev in seveda oglašanju malih kitov.
Moje delovno mesto
Vesela brez morske bolezni!
Fotograf se uči jadranja.
Kapitan in lastnik naše ladje- to jadrnico je zgradil sam!
Naši opazovalci.
Izven svoje izmene počivamo ali pa spimo.
Albatros (Phoebastria nigripes). Morje je preveč razburkano za opažanje morskih sesalcev. Nam pa zato pogosto delajo družbo različne morske ptice.
Druga vrsta albatrosa (Phoebastria immutabilis).
To je definitivno eno bolj zahtevnih okolij za delo. Veter je stalno prisoten in ocean je tako zelo drugačen od vsega kar sem do sedaj doživela. Tako so mirne vode našega severnega Jadrana zelo pogosto v mojih mislih!
Konec februarja se po dolgih pripravah prvič podamo na morje!
To naj bi bilo delo na “mahnem” plovilu- tako sem presenečena, ko najamemo ogromen trimaran- Tropsko ptico. Akustika in majhni čolni žal ne plujejo z roko v roki. Potrebna je kabina- zaprt prostor, kjer se računalniška oprema ne bo zmočila. Na srečo je ladja velika in tudi v kabini je veliko prostora, poleg tega pa ima ogromno oken. Šele pozneje, ko sedim v temnem podpalubju naše naslednje ladje, začnem ceniti odprtost in zračnost stare dobre Tropske ptice.
V postavljanju svojega delovnega mesta
Sistem hidrofonov (moja izdelava!), ki ga vlečemo za sabo in s katerim poskušamo locirati naše male kite.
Hidrofoni v vodi.
Ladja že nekaj časa ni bila v uporabi, tako da pred začetkom potrebuje čiščenje in servis. Nato se zabava začne. Imamo neverjetno srečo- odprti ocean in nič vetra- le počasno valovanje (ki ne pripomore k mojemu dobremu počutju- ampak tokrat nič resnega:)
Dobri pogoji pripomorejo tudi k opažanju veliko vrst- na poti srečamo kite grbavce, ki so najpogostejši prebivalci tukajšnjih priobalnih vod in ki me vedno znova navdušijo s svojo ženitveno pesmijo.
Na naš premec se pridejo igrat tudi dolgokljuni progasti delfini. Voda je turkizno prozorna, tako da lahko vidiš dno in ni besed, ki bi opisale veselje, ko opazuješ jato 50 delfinov, ki plava pod tabo in uganja vragolije
Za nameček pa srečamo še brazdastozobe delfine (Steno bredanensis), ki se prav tako odločijo za plavanje pod našo ladjo- juhej!
Na žalost se naše pustolovščine na Tropski ptici predčasno končajo, saj nam ponagaja vreme. Močen veter nas za dobrih 14 dni postavi na kopno. Tako se zaključi poglavje prvega dela naše odprave in čas je za novo ladjo in novo odpravo.
Na JZ strani otoka leži Waimea canyon. Pravijo mu tudi “Grand canyon” Severnega Tihega oceana. In res je, prav tako kot njegov dvojnik na celini, čudovit!
Ponuja ogromno možnosti za kratke in dolge pohode s spektakularnim razgledom:)
Tako se takoj, ko se ponudi priložnost, odpravim na prvi pohod. Ko se vzpenjamo po cesti ujamemo prvi pogled na kanjon.
Ena od značilnosti tega otoka je rdeča prst. Lepa na pogled, ampak prava nočna mora- ko pride na oblačila, jih nikoli več ne zapusti!Tako, da moja izbira oblačil ni bila najboljša 
Res je super spet malce pretegniti noge Kanjon je res spektakularen in popolnoma zapuščen. Poleg turističnih helikopterjev sva z Yvonne edini, ki se potepava po njem.
Rastlinstvo in živalstvo na otoku je popolnoma drugačno od naše evropejske flore in favne. Večina je prinešenih od drugod in invazivnih. Le malo je ostankov avtohtonih prebivalcev. In vendar so zelo zanimive, tako da uživam v odkrivanju novih vrst
Naša prva hiša v kateri stanujemo je prava palača, nameščena na rajski plaži. Vsak dan se prebdim v sončno jutro, oblečem se poletno, stopim iz svoje sobe na travnik pred hišo, ki se nadaljuje v plažo in se odpravim na jutranji tek. Družbo mi delajo bučeči valovi in kiti grbavci, ki plavajo dokaj blizu obale. Včasih lahko iz obale opazim tudi dolgokljune progaste delfine (Stenella longirostris), ki plavajo v velikih skupinah in uganjajo vse vrste vragolij. Ahhh, to je življenje
Naša hiša.
Pogled iz naše terase
Mmmm. Pina colada 
Plaže so čudovite!
Stalni obiskovalci plaž- nekateri med njimi dokaj neobičajni
Sončni zahodi me vsak dan znova očarajo- sonce pade v morje!!!
Večino časa pa delamo- sedaj me vodja projekta poučuje o elektronskihin tehničnih zadevah, ki so nujno potrebne za vsakogar, ki ga zanima akustika. Učim se kako se gradi konektorje in spajka, veliko je improvizacije in tako prvič zgradim sistem hidrofonov, ki jih vlečemo za našo ladjo z namenom lokalizacije živali 
Dela je res ogromno- začnemo zgodaj zjutraj in nadaljujemo pozno v noč. Imam veliko odgovornosti- pogosto nadomeščam vodjo projekta, usklajujem ljudi in skrbim za vse akustične priprave, zbiranje podatkov in analize. Dolgčas mi vsekakor ni
Prispela!!!Na sončni havajski otok Kauai. Ta otok velja za enega bolj zelenih in ne tako turističnih kot ostali otoki- ravno zame:)
Na letališču me pričaka havajska ženka in mi nadane moj prvi lei (havajski venček iz svežega cvetja:). Mahalo. Ko izstopim iz letališke zgradbe me takoj objame vroč in nekoliko vlažen poletni zrak. Končno- poletje je tu, jaz pa oblečena v dolge hlače in pulover:)
Najamemo avto in se odpeljemo do hotela, postavljenega v slikovito pokrajino, kjer bomo ostali prvo noč.
Naš hotel.
Aloha!
Eden od obiskovalcev hotela
Ko se namestimo, se odpravimo do bližnjih slapov. Tom in Yvonne se z veseljem poženeta v vodo iz zame močno previsoke pečine. Po nekaj skokih se odločita, da moram skočiti še jaz. Uf, vsa se tresem in potrebno je dvajsetminutno prepričevanje, da se opogumim in se z vrvjo zazibam v globino.
Tom pogumno zaniha v globino.
Prvi sončni zahod na Havajih
Naslednji dan se najprej odpravimo po nakupih. Nakupovalnih centrov ne obiskujejo samo ljudje Moa (potomci prvih kokoši, ki so jih prinesli na otok) je poleg ljudi najbolj pogosta žival, ki jo srečamo na otoku. Te kure prosto letajo naokoli in ne pripadajo nikomur. Prav tako jih nihče ne izkorišča v prehranske namene, tako da imajo zanimivo življenje na plažah in nakupovalnih centrih
Kaj bova pa danes nakupila?
Potovanje se je ponovno pričelo. Tokrat se na pot ne podajam kot turist ampak kot biolog
Potujem namreč na eksotične Havaje, kjer bom sodelovala na projektu, ki uporablja pasivno akustiko za lokalizacijo in določanje številčnosti malih kitov. Jej
Moj prvi postanek je v sončnem San Diegu, kjer ostanem en teden in pomagam pri pripravah na projekt- ogromno opreme je potrebno še stestirati in naročiti.
Stanujem blizu centra San Diega pri gostoljubnih starših vodje tega projekta.
Pred hišo jim raste kar nekaj vrst različnih agrumov in nič ni lepšega kot to, da lahko vsak dan stopiš iz hiše v to kar se zdi kot topel pomladni dan in si iz drevesa odtrgaš svojo pomarančo ali pa mandarino:) mmmm!
Ko ne delam, se podam po mestu. Obiščem Balboa park:)
Vse cveti in v zraku je pomladno vzdušje.
Po nekaj mesečnih težavah in izbrisu celotne dokumentacije (:(((() sem spet usposobila svoj blog..Počasi bom poizkusila čimbolj obnoviti pretekle vnose (Kanada, Škotska) in seveda v bližnji prihodnosti dodala nove stvari..Dogaja se dogaja in moja potovanja se nadaljujejo:)
